HIV LE GO NYANTŠHA

Human Immunodeficiency Virus (HIV) ke phetetšo ya boemo bja go se fole, go swana le bolwetši bja swikiri goba kgatelelo ya madi. Go bohlokwa kudu gore batho ka moka bao ba phelago ka HIV ba nwe dihlare tša bona tša antiretroviral (ARVs) tšatši ka tšatši.

 

HIV LE BOIMANA

Go bohlokwa go:

• Nwa di ARVs tša gago ka tshwanelo.

• Botša mohlokomedi wa gago wa tša maphelo ge ele gore o swere bothata go di nwa.[1]
  Bontšhi bja go feta 99% bja bana bao ba belegwego ke bomma bao ba nago le HIV ga ba hwetšeng HIV.[1]

• Tsenela diketelo tša gago tša klinini boimana ka moka.

• Dira diteko tša gago tša madi tša tlwaelo go lekola gore di ARV tša gago di swarela bontšhi bja vaerase bo sa bonagale (<50c/ml).

Se se šireletša lesea la gago go hwetšwng HIV. Lesea la gago le lona le tla hwetša di ARVs ka morago ga pelego go thibela HIV.[1]
Bontšhi bja go feta 99% bja bana bao ba belegwego ke bomma bao ba nago le HIV ga ba hwetšeng HIV.[1]

 

GE NGWANA A FIHLA

Dula o beile ngwana wa gago letlalo-letlalong nako e telele ka mo go kgonegago. Go kgomana letlalo-letlalong go thuša go nyantšha gape go thibela lesea go ota kudu le go hwetša bolwetši bja jondisi.

​

GO NYANTŠHA O LE HIV+

• Go fa lesea matutu fela go šireletša lesea go phetelo ya HIV gomme go fa lesea wa gago monyetla o mo kaone la tša maphelo a di ma botse.[2]

• Go fa lesea matutu fela dikgwedi tša mathomo go ra gore lesea ga a hwetše se sengwe sa go ja goba go nwa ka ntle le matutu. Se sengwe gape – meetse. tee, maswi a thini, dijo – se oketša kotsi ya go hwetša HIV le malwetši a mangwe gape.

• Le  ge go le bjalo, go hlakantšha dijo le maswi a thini ga se lebaka la go tlogela go nyantšha ge o enwa di ARVs tša gago tšatši ka tšatši gomme o na le palo ya vaerase ya go se bonagale.[1][2]

• Go nyantšha go a eletšwa sebaka sa mengwaga e me bedi le go fetiša.

• Le ge ele gore o nyantšha sebaka se se nnyane, se se kaone go feta go se nyantšhe le ga tee.[2]

 

BJALE GE KE KGAOGANTŠWE LE LESEA LAKA?

Ge o ka lwala goba wa hloka go ya bookelong, kgopela go boloka lesea le wena. Goba, gamola matswele ka diatla nakong yeo le tlabang le kgaogane go dula bolokile kelo ya gago le go efoga go ruruga ga matswele. Botša mohlokomedi wa gago wa tša maphelo gore o a nyantšha.

 

BJALE GE ELE GORE LESEA LE LONA LE HIV+ ?

Palo ya ka fase ga 1% ya masea ao a belegwago ke bomma bao ba nago le HIV ba la hwetša HIV. Ge diteko tša lesea wa la gago di ka bontšha a na le HIV, ga go lebaka la gore o seke wa nyantšha. Go nyantšha mengwaga e me bedi go ya godimo go kaone go tša maphelo, phepo le go phela ga lesea yo a fetetšwego ke HIV.[2] Go bohlokwa gore wena le ngwana la gago le nwe di ARVs tša lena tšatši ka tšatši.

​

GO LAHLIŠA LETSWELE GE O LE HIV+

Ge o ka tšea sephetho sa go tlogela go nyantšha, tlogediša gannyane ga nnyane dibekeng tše mmalwa. Go tlogela go  nyantšha le semetseeng go oketša kotsi ya gore lesea wa gago a fetelwe ke malwetši.[1]

 

BJALE GE ELE GORE KE KGETHA GO SE NYANTŠHE?

Ge o na le HIV gomme o kgetha go se nyantšhe, netefatša gore o kwešiša gape o hwetša tshedimošo go:

• Kotsi ya go se nyantšhe.

• Go lokiša le go boloka maswi a thini go theoša kotsi.

• Kelo le bontšhi bja phepo.

• Theko ya go fepa ka maswi a thini.

​

REFERENCES

[1] PMTCT 2019 Guidelines South Africa - https://sahivsoc.org/Files/PMTCT%20Guideline%20November%20signed%20PRINT%20v7.pdf

​

[2] WC HIV consolidated guidelines October 2020 - https://www.westerncape.gov.za/assets/departments/health/hiv_guidelines_22012020.pdf

​

[3] Adult Primary care guidelines 2019 South Africa - https://www.knowledgehub.org.za/elibrary/adult-primary-care-apc-guide-20192020-updated