GO BOELA MOŠOMONG GOBA SEKOLONG
O ka no nyaka go tšwela pele go nyantšha o ntše o šoma goba o boela sekolong ka mabaka a mantši: ke dijo tše di kaone kudu tša lesea la gago, go šireletša lesea kgahlanong le, alwetše gape ke tsela ya go kgomana gape ge o etla gae.
Khoutu ya Afrika Borwa ya boitshwaro bjo bobotse go Tšhireletšo ya Bašumi nakong ya boimana le morago ga pelego ya ngwana[1] e go fa khutšo ya go nyantšha ye e tiišitšwego ya metsotso ye 30 ga bedi ka letšatši go oka goba go hlagiša maswi letšatši le lengwe le le lengwe la mošomo, dikgweding tše tshela tša mathomo bophelong bja ngwana. Bomma bag o nyantšha bao ba šomago ba tšea nako ye nnyane ya go khutša mošomong go hlokomela bana bago lwala.
LEFELO MOŠOMONG GOBA SEKOLONG GO HLAGIŠA
Aa naa go na le lefelo la sephira la go ba le lebati leo le ka notlelwago? Ge go se bjalo o ka tla le sekirini sebakeng sa sephira goba go apara seširo sa go nyantšha ge o hlagiša. Aa naa go na le setšidifatši go boloka maswi a gago? Ge go se byalo, o tla hloka go tla le setswalelo sa go laola phišo le lekwata la go kgahla.
Bomma ba bangwe ba šomiša seripa sa matena a bona goba maikhutšo a tee gape le maikhutšo a go nyantšha ao ba a filwego ke Khoutu ya Afrika Borwa ya Boitshwaro Bjo Bobotse.[1]
BOKAALO BJA MASWI
Tlogela bonnyane bja 30-40 ml bja maswi go iri ye nngwe le ye nngwe yeo o lego kgole le lesea. Ka nako ye nngwe lesea le ka hloka go gontšinyana ge lesea lele lebakeng la kgolo ya ka pela.
GO BOLOKA MASWI A GAGO
Bomma ba bantši ba hlagiša maswi mošomong lehono go a tlogela le lesea letšatši leo le latelago.
Ditšhelo tša galase di lokile gomme di ke šomišwa gape.
Go hlapa ka meetse a go fiša a sesepe ke fela seo se hlokegago go lesea la go hlaga ka nako leo le phedilego.
Dira gore maswi a gago a dule a tonya ge o sa tle go a šomiša diiring tše mmalwa tše di latelago.
Ge ele gore o bokola maswi go tlo a šomiša ka morago nyana, o ka a hlakanya mmogo ge a seno ba themphereitšheng ya go swana.
Boloka maswi ka dihlophana tša 60-100 ml go efoga go a senya.
MATŠATŠI A MATHOMO GE O SENO BOELA MOŠOMONG
O tla hlolosela lesea la gago gomme le lesea la gago le tla go hlolosela. Dira nako mesong go nyantšha pele o sepela.
Bolela le mohlokomedi wa lesea mabapi le go tlogela maswi a gago le ka moo lesea la gago le tlogo fepiwa (mohlala, lebotlelo goba komiki ya polastiki).
Etla le seswantšho sa lesea la gago go se lebale goba seripa se sennyane sa lesea go dupa ge o hlagiša maswi a gago.
Apara gempe ya go hlepha goba ya go ba le dikunupi ka pele go dira gore go hlagiša maswi go be bonolo.
Lesea la gago le ka nyanya kudu bošego go lefetša nako yeo le bego le le kgole le wena. Bomma ba bantši ba swarela bana ba bona kgauswi bošego go hwetše go ikhutša go gontši. Ge lesea le ka nyanya kudu ge le le mmogo, mmele wa gago o tla dira maswi a mantši.
GO ŠOMIŠO MASWI A GAGO
Masea a mangwe a thaba ge a enwa maswi a go tonya, goba o ka tutetša setšhelo ka sebjaneng sa meetse a go fiša. O seke wa tutetša maswi thwii setofong goba ka gare ga maekrowaivi.
Maswi a go šala a ka fiwa phepong ye e latelago.
Ge maswi a kgahlile, o seke wa a kgahliša gape ge a seno tološwa, gomme o a šomiše diiring tše 24.
Maswi a go beiwa ka gare ga setswalelo sa go laola phišo ka diphuthelwana tša go kgahla a ka šomišwa diiring tše 24.
Maswi a go bewa morago ka setšidifatšing a ka šomišwa matšatšing a 3-8.
Maswi a go bewa ka gare ga lepokisi la go kgahla la setšidifatši a ka šomišwa dibekeng tše pedí.
REFERENCES
[1] The Basic Conditions of Employment Act (BCEA) of South Africa
- https://www.gov.za/documents/basic-conditions-employment-act
and
The “Code of Good Practice on the Protection of Employees during Pregnancy and after the Birth of a Child” COGP)