GO NYANTŠHA LE GO ŠOMIŠA DIOKOBATŠI
Go nyantšha go netefatša gore lesea la gago le ba le bophelo bjo bo tlwaelegilego, tšwelopele le  kgolo ya bjoko. Ge ele gore o šomiša diokobatši goba dihlare, go bohlokwa go tseba ka moo tšeo di ka amago maswi a gago le lesea la gago.

DIHLARE
Bomma nako le nako ba botšwa gore ba ka se nyantšhe ba enwa dihlare. Gantši se ga se nnete, gape phepo ya fomula e na le dikotsi. Pele o ka emiša ka go nyantšha, nyaka tshedimošo ye okeditšwego ka go gokagana le La Leche League South Africa. O ka nyakišiša polokego ya dihlare go www.e-lactancia.org.

NIKOTINE (MOTŠOKO)
Kinotine ka gare ga moelamadi a gago e oketša kotsi ya go tlogela go nyanya ga ka pela le go tšweletša maswi a a fokotšegilego. Masea a bao ba tsubago a kotsing ye kgolo ya go longwa le SIDS (Sudden Infant Death Syndrome).
Ge ele gore o ka se kgone go tlogela go tsuba, go santše go bolokegile go lesea go nyantšhwa go ena le go fepiwa ka fomula.
Fokotša go tsuba gomme o tsube ka pela ka morago ga go nyantšha sebakeng sa pele ga go nyantšha.

BJALA
Bjala bo tsena ka pela go moelamadi a mma gape le maswi a gagwe, ka ditlamorago tše dintši go bobedi mma le lesea. Go nwa ka sewelo ga gona tshenyo, kudu ge ele gore lesea le na le dibeke tša go feta 8 gape a nyantšhiwa diiri tša go feta tše pedi morago ga moo.
Kgafetšakgafetša bjala bo ka lebiša go go lla go gontši, go nwa maswi ga nnyane le go ditela go gola, gape go ka ama ka moo bjoko bja lesea bo golago. Go šomiša bjala go ka ama gape ka moo o hlokomelago lesea la gago. Hlokomela gore ge o ntše o tšwela pele go nwa, go tšea nako gore bjala bo tšwe mmeleng wa gago.

KHOKHEINI LE KHREKHE
Bontši bja seokobatši se bo fetela maswing a matswele gomme ke mpholo maseeng. Muši go tšwa go khreke le khokheini le wona o kotsi go lesea la gago. Bomma ba swanetše go leta bonnyane diiri tše 24 ka morago ga go šomiša khokheini goba khrekhe pele ba nyantšha.

MARIJWANA (LEBAKE)
Go na le dithuto di se kae mabapi le ditlamorago tša lebake. Go na le kgonagalo ya kgobalo ya nako e telele bjokong bja lesea la gago. Morago ga tšhomišo ya boima, masea a ba le lebake ka gare ga mebele ya bona lebaka la  dibeke. Bomma ga se ba swanela go šomiša lebake ba sa ntše ba nyantšha.
Ge ele gore yo mongwe ka legaeng la gago o šomiša lebake, o swanetše go dira seo kgole le lesea.

METHAMPHETAMINE (TIK) LE CRYSTAL METH
Diokobatši tše di go fetoša lekgoba gomme ke bothata bjo bo golago dinageng tše dintši. Ga go na tshedimošo ye ntši ya ka moo tik e huetšago tšwelopele le tša maphelo tša lesea, fela re a tseba gore e kgokagane le mathata a tša selegae, ditlhokofatšo tša ka lapeng, le go nyantša ga kelo ya fase.
Ge ele gore o mma yo a nyantšhago gomme o kile wa šomiša tik, o swanetše o lete bonnyane diiri tše 48 pele o ka nyantšha gape goba go fihlela methamphetamine e se sa bonala tekong ya moroto. O ka hlagiša goba go lahla maswi a gago nakonyana go boloka go tšwelela ga maswi.