DITLHOTLO LE DITEMOŠO TŠA GO NYANTŠHA 

Nyantšha lesea la gago ka pela ka mo go kgonegago morago ga pelego. Lesea le hloka go nyanya ga 10 goba go fetiša mo diiring tše 24. Go nyantšha lesea la gago nako le nako go tla dira maswi a mantšhi.

GO NGAPARELA 

  • Dula goba o tlologela morago ka go iketla.

  • Bokapele bja mmele wa lesea bo swanetše go swara bokapele bja meele wa gao.

  • Dira gore di hloko gago e kgome nko ya lesea – se se ka thuša lesea go bula ka bophara go ngaparela gogela tsenelela.

  • Gogela lesea kgauswi ka mokgwa wo go kgonegago go wen age lesea le itukišeditše go ngaparela.
     

KGATSELE KE MASWI A GO IKGETHA AO O A DIRAGO KA MATŠATŠI A MMALWA A MATHOMO GO ŠIRELEŠE LESEA MALWETŠING.

  • Lesea le hloka fela bokaalo bjo bo nnyane ka nako.
     

LESEA LE HLOKA DIPHEPO TŠA BOŠEGO 

Matutu a šilega bonolo gape ka pela. Ke ka lebaka leo masea a tsogang bošego go ja. 

  • Go nyantšha bošego go thuša go dira matutu a mantši.

  • O ka dira diphepo tša bošego bonolo ka go bea lesea la gago kgauswi.
     

GO TLALA GA MATSWELE KA MASWI 

  • Šomiša dikgatelelo tša go tonya goba matlakala a khabetšhe magareng ga diphepo go fokotša go ruruga.

  • Šomiša dikgatelelo tša go fiša pele ga phepo.

  • Letefatša matswele a gago ka diatla go gamola maswi.

  • Nyantšha nako le nako!
     

MASWI A FOKOTŠE KUDU? 

Le ga tee! Maswi a gago a fetoga nakong ya phepo. Gamola marothi a mmalwa pele le morago ga phepo go bona phapano. Maswi mathomong a phepo a meetse go ka kgotsofatša lenyora la lesea. Maswi nakong ya phepo a bjalo ka makhura go kgotsofatša tlala ya lesea.

BOHLOKO BJA DITLHOKO 

Go nyantšha ga se gwa swanela go ba bohloko – kgopela thušo ge ele gore go nyantšha go thata goba go kweša bohloko. Go nyantšha ka maemo a boiketlo le go ngaparela ka go tsenelela go ka thuša go thubela bohloko bja dihloko. Fana pele ka lehlakore leo le sego bohloko kudu.

TSELANA YA GO THUBEGA LE GO KEKA (LETADI LA MASWI) 

Ge tselana ya maswi e thibana, sekutu se bonolo se ka tšwelela ka matsweleng. 

  • Lekola maemo a lesea mo matsweleng.

  • Nyantšha kgafetša kgafetša

  • Šomiša kgatelelo ya borutho 

Ge karolo ya letswele e eba bothata, e hwibila, e eba bohloko le go ruruga, o ka noba o na le go keka (letadi la maswi). O ka no kwa o na le letadi ga nnyane goba go thunya ga mmele le go thothomela, go swana le ge o na le mokhutlwane. Fepa nako le nako gomme o khutše. Ge o ka se thome go fepa bokaone diiring tše 48, o ka nyaka sethibela bolwetši. Kliniki ya gago goba ngaka e tla go kgethela sethibela bolwetši se se bolokegilego nakong ya go nyantšha.

THERAŠE 

Theraše ke phetetšo ya fungase. O ka ba le go hlohlona, o eboga goba bohwibidu bja dihloko. Lesea la gago le kaba le dikapešo tše šweu ka gare ga marinini, marama, dipou le leleme. Kalafo go bobedi mma le lesea e ka hlokega. Kliniki ya gago e ka fa wena le lesea la gago sehlare sa go thibela difungase. Go bolokegile go tšwela pele go nyantšha. Hlatswa le go hlwekiša ka moka dimonatswele le matsweletshwaso tša maitirelo gabotse ge ele gore oa di šomiša.